facebook

Alja & Sašo — poučevanje

Pleševa, kar učiva

Oziroma se vsaj trudiva, da bi.

Da bi lahko pojasnila, kaj in kako učiva, se morava najprej ustaviti pri svojih pogledih na tango in predstaviti svojo tango filozofijo. Tukaj je.

Plesati tango za naju pomeni vzpostavitev štirih različnih odnosov, ki so vsi enako pomembni:

odnos do lastnega telesa
odnos do partnerja
odnos do glasbe
odnos do ostalih plesalcev

Naše telo je tisto, s čimer plešemo, preko česar doživljamo ples. V svojem telesu se želimo počutiti prijetno. Telo nas ne sme ovirati, premikati se mora tako, kot želimo.

Naš partner je tisti, s komer plešemo. Z njim delimo svoj ples, tako gib kot čustva. Z njim se želimo premikati v sozvočju. Želimo dajati in sprejemati, objemati in biti objeti.

Glasba je tisto, na kar plešemo. Je sila, ki nas premika. Hočemo jo slišati. Hočemo jo začutiti v svojih korakih. Hočemo, da postane most med partnerjema. Hočemo, da je morje, v katerem plava celotno plesišče.

Par ne pleše sam. Plesišče delimo z drugimi plesalci, ki jih žene ista glasba. Z njimi se želimo premikati v sozvočju, biti edinstveni in vendar del nečesa večjega. Kadar počivamo sedeč ob plesišču, hočemo videti na njihovih obrazih nasmeh.

Pleši s srcem, uči se z glavo

Kadar pomisliva na zadnji encuentro, ki sva ga obiskala, ali na tisto izjemno tando, postaneva enako vznesena in zasanjana kot kdorkoli drug. Učenje, in posledično poučevanje plesa, pa je čisto druga pesem. Trdno verjameva, da je potrebno veliko zavestnega truda, da usvojimo veščine, ki nas lahko popeljejo do takšnega stanja blaženosti.

To pomeni, da mora učitelj, poleg tega, da je dober plesalec, imeti tudi dovolj znanja in sposobnosti, potrebnih, da razloži učno snov, pripravi učne ure, popravlja učence itd. Preprosto rečeno, učitelj mora biti učitelj. Čeprav ne dvomiva, da obstaja povezava med učiteljevo kvaliteto plesa in poučevanja, pa nikakor ni nujno, da je izjemen plesalec tudi izjemen učitelj in obratno. Ker o tango učiteljih dandanes povečini najglasneje govorijo posnetki njihovega plesa, sta učenec in tango skupnost, ki izbira učitelja, postavljena pred nenavadno težavo: po katerem kriteriju izbirati?

Seveda video posnetki nikakor niso nepomemben vir informacij. Nenazadnje je plesni slog pomembno merilo za izbiro učitelja, zato je od ogleda posnetka ali nastopa v živo boljši le še ples z učiteljem. Po drugi strani pa si sliko o poučevanju lahko ustvarimo le, če se udeležimo učnih ur ali povprašamo koga, ki je to že storil.

Stran, ki je pred vami, je nastala zato, da vam ponudi še en vir informacij o tem, kaj in kako učiva. Upava, da vam bo povedano všeč in se boste odločili učiti se z nama oziroma naju povabiti v svojo tango skupnost. (Če želite videti, kako pleševa, pobrskajte po najini galeriji in Youtube kanalu.)

Najprej morava poudariti, da sva, poleg tega, da imava veliko izkušenj s poučevanjem tanga, učitelja tudi v netango življenju. Oba sva jezikoslovca s skoraj dvajsetletnimi izkušnjami iz poučevanja jezikoslovja, jezikov in matematike. Učila sva že vse starostne skupine: predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce, študente na univerzi, odrasle. Učila sva v skupinah in individualno. Nič več naju ne more presenetiti.

Oba imava akademsko ozadje, kar pomeni, da sta poleg poučevanja del najinega vsakdana tudi nenehno učenje in raziskovanje. Glede prvega verjameva, da je izjemnega pomena, da je učitelj večni učenec, saj ga prav to neprenehoma opominja, kako je biti “na drugi strani”. Od ostalih tango učiteljev pa naju bržkone loči prav najina naklonjenost raziskovanju. Že vse od prvih korakov dalje si prizadevava razumeti, kako tango deluje, in to z vseh vidikov. Ves čas se trudiva razvijati nove vaje in eksperimente, ki bi nama pomagali učiti ali potrditi (oziroma ovreči) najino trenutno teorijo. Čeprav rada prevzemava teoretične koncepte in učne metode drugih učiteljev, tega nikoli ne narediva brez kritičnega ovrednotenja in njihove integracije v najin lasten (spreminjajoč se, a upava, da vselej dosleden) sistem.

Učiva temelje

Prepričana sva, da dober tango lahko zraste le na trdnih temeljih. Zato se najino poučevanje osredotoča na razumevanje in obvladovanje osnovnih gradnikov tanga, ki jih v grobem lahko razvrstiva na telesno tehniko, komunikacijo, muzikalnost in družabne vidike. (Ne bova vas dolgočasila s podrobnejšim naštevanjem na tem mestu. Za vse ostale informacije si oglejte seznam najinih predlogov za tango lekcije.)

Osredotočanje na temelje tanga ima določene posledice. Prvič, med najinimi učnimi temami ne boste našli figur z visoko zvenečimi imeni (kot so soltada, piernazo, sentada, pasada ... in tudi ne aljade in sašade ;-)) Našli pa boste lekcije o drži, navzkrižnem gibanju, zgradbi skladbe in podobne. Prepričana sva, da se kompleksne figure rodijo spontano iz osnovnih elementov ob pravi glasbi in želji plesalca. To v praksi pomeni, da na primer ne bova učila lekcije na temo boleo, temveč bova (če bo primerno znanju in interesom skupine) omenila, kako se boleo lahko razvije iz pivota. Pri tem bova vselej poudarila, da je (visoki) boleo lahko precej nevaren na polnem plesišču.

Drugič, ne bova vas učila fiksnih kombinacij korakov (tj. kratkih koreografij, ki jim pravimo tudi slike). Raje bova vzpodbujala improvizacijo. Verjameva namreč, da z dobro tehniko gibanja in komunikacije lahko odplešemo še tako zapleteno kombinacijo. Kar je še pomembneje, kadar kompleksnost izhaja iz osnov, lahko prav vsako sliko odplešemo na glasbo in prilagodimo stanju na plesišču, kar bi po najinem mnenju moralo veljati vedno in povsod. Improvizacijo v prvi vrsti razvijava s poučevanjem gibalnih in komunikacijskih tehnik, pa tudi na mnoge druge načine, na primer s tem, da ponudiva variante prav vsake vzorčne kombinacije korakov, ki jo morebiti uporabimo za ponazoritev učne teme, ter predvsem z nenehnim delom na muzikalnosti.

Močno poudarjava enakovrednost vlog. Plesalke vzpodbujava, da prevzamejo aktivno vlogo v plesu: učiva jih pravilne tehnike koraka in pivota, govoriva o odzivu, ki ga plesalec dobi od aktivne plesalke, vabiva plesalke, da se začnejo ukvarjati s svojo muzikalnostjo in, nenazadnje, da si aktivno izbirajo plesne partnerje. Slednje predstavlja precejšen del najine lekcije na temo družabnih vidikov tanga.

Razumevanje je ključno

Predstavljajte si, skozi koliko različnih stopenj gremo, ko se učimo gibalne tehnike, kot je navzkrižno gibanje. Najprej moramo koncept razumeti, nato ga moramo “dobiti v telo”, naposled mora postane sestavni del našega plesnega izraza. Pot usvajanja glasbenega koncepta je podobna: najprej ga moramo razumeti, nato “dobiti v uho” in znati zaplesati. Na kratko torej: razumeti, ponotranjiti, splesati.

Najpomembnejša naloga (tango) učitelja je pomagati učencem razumeti snov. Vse koncepte vedno predstaviva na jasen, urejen in povezan način ter navedeva in zamolčiva toliko podrobnosti, da je razlaga kar najbolje prilagojena stopnji znanja udeležencev. Nikoli se ne izogibava vprašanjem, pa tudi če morava kdaj priznati, da nimava odgovora. Da bi razumeli koncept, vam bova ponudila besedno razlago, demonstrirala, vas pustila poskusiti, plesala z vami, da vam pokaževa, kakšen je občutek, vas zavila v šale, se smešila pred vami in nasploh uporabila vse metode, ki bi komu lahko koristile pri razumevanju.

Ponotranjiti koncepta namesto vas ne moreva, lahko vam pa pri tem pomagava. Ko enkrat snov razumete, jo lahko vadite. Seveda boste nekaj vaje dobili že na sami učni uri, ampak to nikakor ni dovolj: vaditi boste morali tudi doma, na praktiki, (skrivaj!) na milongi, v trgovini ... Midva vam bova napolnila žepe z idejami: vajami, igrami in morda celo slikami. Dobili boste seznam stvari, na katere morate paziti, ko vadite. Ko boste veščino usvojili, vas bova povabila še enkrat na isto lekcijo in vam pokazala, da lahko gre še bolje! Midva sama to počneva ves čas :-)

Nihče vam ne more pomagati splesati znanja, ki ste ga usvojili: navsezadnje ste vi sami tisti, ki plešete na milongi. Vam pa bo poudarek na najinih štirih tango temeljih (telesna tehnika, komunikacija, muzikalnost in družabni vidik) zagotovo pomagal k hitrejšemu splesovanju naučenega. Nenazadnje se vsi štirje temelji povezujejo in dopolnjujejo: telesna tehnika nam omogoča izražanje muzikalnosti, razvijanje muzikalnosti pa poskrbi, da telesa nismo trenirali zaman. :-)

Na ramenih velikanov

Danes nič ne bi bilo, kot je, ne v najinem plesu ne poučevanju, če ne bi na svoji tango poti spoznala naslednjih plesalcev, učiteljev, prijateljev.

Če ne bi bilo Enriqueja Grahla in Judite Zapatero, bi za vse večne čase bila obsojena na polodprt objem in orkester Color Tango. Onadva sta bila prva, ki sta nama zares pokazala tisti tango, ki se pleše za partnerja in na glasbo. In onadva sta kriva, da preprosto ljubiva zabavne igre in pripomočke pri svojem poučevanju. A verjemite, Enriquejevim idejam ne seževa niti do kolen!

Če bi ne bilo Marie Plazaole, bi Aljin korak še vedno bil tako grd kot Sašotov. Pravzaprav še slabši, saj se je tudi Sašo že kaj naučil od Alje in je tako tudi on posredni Marijin učenec. :-)

Če bi ne bilo Neya Melota, bi bil svet hladen in neprijazen kraj. On nama je dal objem.

Če bi ne bilo Meline Sedó in Detlefa Engela, ne bi bilo ničesar.

Toliko jima dolgujeva, da je nadvse na mestu omeniti, da ne skušava biti njuni kopiji (prepričana sva, da si tega tudi onadva ne želita). V svojem plesu sva preprosto začutila pot v neko določeno smer in ko sva srečala Melino in Detlefa, sva odkrila, da sta onadva prav tja in še dlje že zgradila avtocesto. Kaj sva torej naredila? Sedla v avto, seveda! Ker je celotna zgodba predolga, naj omeniva le njen začetek in konec. Začetek: popolnoma naju je prevzelo njuno poučevanje vertikalne dimenzije gibanja zgornjega dela telesa, saj je bilo to nekaj, kar sva – naj ponosno poveva – odkrila tudi midva, in to povsem sama. Konec (zaenkrat): obiskujeva njuno čisto prvo izobraževanje za tango učitelje Tango Teacher Training. Če se izkaževa, dobiva diplomo. Juhuhu! :-)

Dopolnilo (marec 2014): dobila sva jo!!!